Risanje je le za umetnike … in vse ostale
Risanje otrokom ne predstavlja le zabave, ampak je pomembna dejavnost za njihov celostni razvoj. Otroci z risanjem krepijo številne spretnosti, hkrati pa jim predstavlja pomembno sredstvo neverbalne komunikacije in izražanja.
Razvoj otroške risbe
Risanje človeka spremlja že od prazgodovine in je ena izmed prvih umetniških dejavnosti, s katero se otrok sreča. Najpogosteje otroci z risanjem začnejo na pobudo staršev, in sicer večinoma med 12. in 15. mesecem starosti. To je tudi obdobje, ko otroci izgovorijo prvo besedo, kar kaže na vzporeden razvoj več načinov izražanja. Razvoj otroške risbe je povezan tudi s socialnim in čustvenim razvojem.
Otrokove risbe niso realistične kopije zunanjega sveta, temveč predstavljajo tisto, kar otrok čuti in ve. S starostjo so risbe vse bolj proporcionalne, realistične in vključujejo vse več detajlov.
Prva stopnja otroške risbe, ki traja od začetka risanja do približno 3. leta, je čečkanje. Otrokove čačke so različne (npr. navpične, vodoravne, krožne, sestavljene črte) in na začetku ne predstavljajo nič določenega. Zanimivo je, da otroci med 2. in 4. letom starosti v risbo vključujejo tudi gibanje predmetov (npr. valovanje morja).
Čečkanju sledi simbolna stopnja risanja, ki se od prve faze risanja razlikuje v tem, da otroci narisanim oblikam pripisujejo določen pomen. Na prehodu na simbolno stopnjo lahko v risbah najdemo tudi naključni realizem.
Sledi predshematska stopnja simbolnega risanja (intelektualni realizem), ki je značilna za 3- do 6-letnike. To stopnjo lahko prepoznamo po grobih in enostavnih shemah, otroci pa lahko z enako shemo upodobijo različne predmete in obratno.
Za otroke, stare od 6 do 9 let, je značilna shematska stopnja (vizualni realizem). V primerjavi s prejšnjo stopnjo otroci na tej že zmorejo razlikovati sheme za različne stvari oz. ljudi. Pri risanju se vedno bolj opira na videno.
Sledi še realistična stopnja risanja, ki je značilna za otroke med 9. in 11. letom starosti. otroci rišejo predmete, situacije in osebe, ki so zelo podobne predmetom in figuram v resničnem življenju. V risbo znajo vključiti tudi že perspektivo in dinamiko.
Zakaj je risanje pomembno?
Risanje ima številne koristi, ki pozitivno vplivajo na otrokov celostni razvoj. Risanje ne spodbuja le ročnih spretnosti, ampak je pomembno tudi za otrokov kognitiven, čustven in socialen razvoj. Še nekaj razlogov, zakaj je risanje pomembno:
- z risanjem otroci razvijajo svoje finomotorične spretnosti in razvijajo koordinacijo oko-roka,
- risanje spodbuja ustvarjalnost in domišljijo,
- otroci z risanjem izražajo svoja čustva in občutke,
- v risbah otroci realizirajo svoje ideje,
- otroci v risbe vložijo svoj trud,
- ...
Pomembno je, da se otroka k risanju spodbuja že od malih nog. To lahko storimo tako, da mu ponudimo različna pisala in materiale za ustvarjanje, pripišemo pomembnost njegovim risbam in se o narisanem pogovarjamo. Pri tem je pomembno, da otrok do risanja pristopi z veseljem in ne pod vtisom, da to mora storiti ter da podpremo njegovo radovednost in ga spodbudimo k ustvarjanju.
Otroci z risanjem postanejo avtorji dragocenih umetnin in raziskujejo svoj svet domišljije, zato je pomembno, da pokažemo zanimanje za njihove izdelke, jih razstavimo na vidno mesto in shranimo za spomin. Risbe bodo posebno mesto našle tudi v risalni knjigi, ki bo prav zaradi slednjih postala simpatičen album spominov in bo aktualna še dolgo po branju.
Literatura in viri:
Fabris, M. A., Shiakou, M., Longobardi, C., Lange-Küttner, C. (ur.). (2023). Children’s drawings: Evidence-based research and practice. Lausanne: Frontiers Media SA.
Marjanovič Umek, L. (2004). Razvoj otroške risbe. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, str. 394-406.
Marjanovič Umek, L. (2011). Otroška risba. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija: Izbrane teme. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, str. 127-156.
Sağlam, M. in Aral, N. (2016). Child and Drawing. V: R. Efe, I. Koleva, E. Atasoy in I. Cürebal (ur.), Developments in Educational Sciences. Sofia: St. Kliment Ohridski University Press, str. 91–104.
